Okus po domači pokrajini
Okus po domači pokrajini
Od Valvazorjevih časov (iz druge polovice 17. stoletja) do danes se velikonočni žegen na Slovenskem ni veliko spremenil. Vsaka velikonočna košara pa diši po posebnostih svoje pokrajine, ki jih je v knjigi Praznično leto Slovencev predstavil Niko Kuret.
Prekmurski »üzemski žegen« bo krasila vlečena potica »vrtanek«. Na Murskem polju pride na vrh jerbasa velik hleb kruha, »bresmec«, v Prlekiji v »korbülo« naložijo »bosman«, »povitice«, kračo in »rimenice«. Na Ptujskem polju so pisanke navadno bele, saj pomenijo grob. Na Štajerskem radi k žegnu dodajo različna semena; v Slovenskih goricah bučnega, v Šaleški dolini koruzo in otrobe, ki jih dajo na veliko noč živini. Na Koroškem v Mežiški dolini nesejo k žegnu še jabolka, proti bolezni grla; pa nekaj pšenice za kure in rženega kruha za živino. V košaro poveznejo prt, k...