Z zadržanostjo božjepotnika sem hitel v deželo srčnih spominov!

Iz Rožne Doline tja mimo stare goriške stolne cerkve proti Travniku pred cerkev sv. Ignacija, od tam po drevoredu mimo kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Števerjan in si v duhu prišepetaval imena naselij in zaselkov: Pevma, Št. Maver, Podgora, Jazbine, Ščedno, Ločnik, Valerišče, Klanec, Križišče, Bukovje, Sovenca, Oslavje, Gornje in Dolnje Cerovo …

Navržejo se mi še imena iz zgodovinskega spomina na Goriškem: pred več kot 120 leti je Katoliško bralno društvo, po prvi svetovni vojni preimenovano v Katoliško prosvetno društvo, ustanovil Anton Gregorčič (vikar med letoma 1876 in 1897); mučeniški nadškof, zadnji slovenskega rodu goriške nadškofije, Frančišek B. Sedej; najbolj razumevajoč rojak pesniku duhovniku Simonu Gregorčiču, njegov nečak, prvi števerjanski župnik (julij 1931, Števerjan je duhovno oskrboval že od leta 1920) in duša duhovne, verske, kulturne obnove po drugi svetovni vojni, Ciril Sedej;...