Sveti Izidor Seviljski, škof in cerkveni oče

Deček, za katerega je sprva kazalo, da ne bo ravno nadarjen, je kasneje, po vztrajnem učenju, postal eden največjih velikanov duha in učenjakov ne samo svojega časa, pač pa tudi kasneje. Imenujejo ga kar »učitelj Španije«. Po smrti svojega brata Leandra je prevzel škofijo v Sevilji in jo modro vodil skoraj štiri desetletja. Bil je človek reda in discipline, poln očetovske dobrote in ljubezni. Zelo si je prizadeval za vzgojo duhovščine, imel pa je velik vpliv tudi na politično življenje. Ves čas je goreče ljubil svojo domovino in neutrudno deloval za blagor Cerkve v Španiji. Ustanavljal je šole in knjižnice za boljše izobraževanje, sklical je več sinod in koncilov (najbolj znani sta v Sevilji in Toledu). S svojim ogromnim znanjem in enciklopedičnim načinom pisanja je marsikatero delo iztrgal pozabi. Potem, ko je zaslutil, da se mu bliža smrt, se je nanjo dobro pripravil: predal...