»Oni pa so kar naprej vpili: ‘Križaj, križaj ga!’«

Vedno znova me močno nagovarjajo dnevi velikega tedna. Od cvetne nedelje do velike noči … V njih se znajdem kot v vsakdanjem življenju. Slike velikega tedna se mi vrtijo vsak dan znova. Lahko se znajdem v kateri koli vlogi, ki jo srečamo v teh dneh ob prebiranju božje besede.

Velikokrat se zalotim v vlogi Pilata. Smešno, ne zato, ker bi imel oblast ali ugled, ampak ker izrekam besede: »Glejte, človek!« Ljudje pa kričijo: »Križaj, križaj ga!« Kako so ljudje prijazni z menoj, iz spoštovanja do duhovnika. Ko pa se želim potegniti za človeka, ki je prišel iz zapora, pa se njihova prijaznost nemalokrat spremeni v neusmiljeno nezaupanje in nadaljnjo obsodbo. Ko človek sam ne stoji pred množico obsodb, ponižanj in krivic, se ne zaveda, kako pravzaprav to boli. Ves čas pa se dogaja, da mnogi izkusijo tudi to, a kmalu na to pozabijo in se hitro postavijo na stran »močnejših«, ki vpijejo.

Zavedam se, da...