V začetku velikega tedna se bodo po naših cerkvah zbrale skupine mož, ki bodo v stranski kapeli ali okrog stranskega oltarja postavile božji grob. Podobe skalnate votline, v katero je Jožef iz Arimateje položil Jezusovo telo, so začeli v naših krajih postavljati že pred stoletji. Frančiškani so že v 16. stoletju na veliki petek v sprevodu nesli hostijo do božjega groba in jo položili vanj. Ta obred so pozneje prevzeli jezuiti, ki so božji grob leta 1598 uvedli v Ljubljani, pet let pozneje v Celovcu, leta 1615 v Gorici in leta 1628 v Trstu.

V nekaterih krajih so imeli (ali pa imajo še danes) mojstrsko izdelan in imenitno poslikan božji grob. Etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev posebej omenja tistega pri Sv. Joštu nad Vrhniko, za katerega je Anton M. Fayenz leta 1765 naslikal štiri vrste kulis, onega v samostanski cerkvi v Mekinjah in pri frančiškanih v Kamniku, Jelovškovega na Slapu pri Vipavi in božji grob v Gornjem G...