Biti samostojen, biti neodvisen od drugih, to je za ljudi velika vrednota. Če smo čisto iskreni, smo v življenju odvisni od marsičesa. Ali se na primer sploh zavedamo, kako smo odvisni od elektrike in kako bi se znašli brez nje pozimi v kakšni visoki mestni stolpnici. Brez luči, brez dvigala, brez gretja in še brez marsičesa. Odvisni pa smo še od mnogo drugih stvari in ljudi.

Mlad človek, ki začenja živeti samostojno, si zelo težko predstavlja, da se v starosti ali pa že prej utegne zgoditi, da bo odvisen od drugih v zelo preprostih stvareh: pri gibanju, hranjenju, osnovni higieni in še in še bi lahko naštevali. Spomnim se upokojene medicinske sestre, ki je zatrjevala, kako ji ni nikoli težko negovati nepokretne bolnike, sama pa ne bi nikoli hotela biti odvisna od drugih.

Tudi tega se je treba učiti. Ni ravno lahko, je pa še veliko teže, če tega učenja nočeš sprejeti. Iz svojih izkušenj lahko rečem, da je treba to predelati najprej...