S prijatelji smo tudi sami začeli gojiti marihuano, tako da je je bilo vedno dovolj, zraven pa sem po novem kombiniral tablete, namenjene psihiatričnim bolnikom in katerih učinki so bile blodnje in halucinacije. Vendar sta trava in hašiš polagoma nehala ugodno zadevati, kot sem bil vajen. Smeha več ni bilo od nikoder ali pa je bil prisiljen. Občutek sreče in svobode je nadomestil občutek tesnobe. Namesto odgovorov je prihajala nora zmeda.

Ko je zaradi prevelike doze umrlo prvo dekle, s katero smo se skupaj fiksali, ni nihče točno vedel, kaj bi s tem dogodkom, saj ni nikomur nič pomenil. Za nas je bil tudi tisti dan pač samo še en dan, ko si je treba priskrbeti heroin in se ga zadeti. Potem jih je umrlo še šest iz naše scene. Tri so ubili, trije so se predozirali. Igle smo imeli v skupni uporabi in včasih nas je tudi po sedem, osem uporabilo isto. Tudi tu nam možne posledice niso prišle do živega.