»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev«
(2 Kor 5,17).

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo« (2 Kor 5,17). Sprva sem nejevoljen na Pavla, ker se mi zdi, da je preveč enostaven in pomislim: »Pavel, Pavel, ti bi pa vendar lahko kaj bolj konkretnega povedal.« Pa me njegove besede, ko jih ponovno preberem, zadenejo z vso težo. »To je to!« si rečem. Mar ni s temi preprostimi besedami izrečeno bistvo – definicija krščanstva? Mar ni prav to temelj mojega osebnega odnosa z mojim Bogom: biti v Kristusu oziroma mu dovoliti, da po svojem Svetem Duhu v meni živi in dela? Zgrozim se ob misli, da sem skoraj spregledal Pavlovo sporočilo in božjo ponudbo – njegovo vabilo, ki je namenjeno meni osebno in terja moj osebni odgovor. V srcu začutim boj: »Pa saj ni nič narobe z menoj? Saj sem kar v redu: nikogar nisem ubil, ne kradem, nikomur nočem nič slabega …« In pomislim: »Saj res, kaj pa je še st...