Prvo in drugo. Prvo: nečemu se odpovemo, čeprav je dobro, prijetno in tudi potrebno. Če nekoliko premislimo, ugotovimo, da bi lahko živeli, čeprav smo se čemu odpovedali ali zmanjšali porabo, pa naj gre za denar, hrano, pijačo, obleko, razvedrilo, vožnjo, potovanje, spremljanje medijskih poročil in podobno. Drugo: izbrali smo nekaj drugega, ker smo v tem videli pomembnejšo vrednoto. Nekateri celo zagovarjajo, da je vse drugo, »alternativno « (kultura, umetnost, politika), boljše! A pustimo ob strani to vprašanje. To »drugo« je večja vrednota zaradi tega, ker smo v tem prepoznali klic in možnost ne samo za oblikovanje lastne osebnosti, za utrjevanje volje in samoobvladovanje, marveč tudi za pot do bližnjega, solidarnost z njim in njegovimi potrebami. Da, je tudi pot do Boga, ki nas spodbuja, da v prostosti in svobodi duha usmerjamo svoje korake k njemu, se odpovemo lastni samozadostnosti in postajamo nenavezani na stvari.

Vendar odpoved ni stvar, ki jo nalagamo v shrambo,...