Akcijo je poimenovala Majhna pozornost za veliko veselje. In voščilnice so začele prihajati z vseh koncev naše domovine. Bilo jih je toliko, da so jih lahko dobili prav vsi stanovalci doma, pa še drugi iz nekaterih bližnjih domov. Menda so bili presenečeni, ko so dobili pošto. Bilo je veliko veselja, vedno znova in znova so jih prebirali, postavili na nočno omarico ali mizico v svoji sobi in jih pokazali vsakemu, ki jih je prišel obiskat. In njihovi prazniki so bili lepši, samota manj boleča, temni dnevi bolj svetli in srca polna topline in tihe radosti.

Naslednje leto je bilo voščilnic še več in spet naslednje še več in dobili so jih vsi, ki živijo v domovih. Lani so direktorica in njeni pomočniki potrebovali 18.000 voščilnic, letos pa že kar 22.000. Za akcijo sem lani povedala svojim štirim ta malim vnukom in bili so navdušeni. Začeli smo rezati, lepiti, barvati, pisati in risati, štancati srčke, zvezdice, smrekice in angelčke in nastalo je 444 voščilnic. Zakaj ravno 444...