V njem Branko Cestnik s pomočjo sociološke analize pojma oddaljenosti razmišlja o pastoralnem načrtu za delo z oddaljenimi, zapisanem v sinodalnem dokumentu Cerkve na Slovenskem. Nadalje Rafko Valenčič v članku Zakon postopnosti in oddaljeni verniki razmišlja o vzrokih in načinih oddaljevanja vernih od Cerkve, njenega nauka in prakse. Medtem ko Ljubo Bekš opozorja na oddaljenost tistih, ki jih sicer uvrščamo med zveste oziroma pravoverne, pa Gregor Lavrinec obravnava zanimiv pojav, da je Cerkev pogosto izčistila in poglobila svoj nauk ravno v plodnem soočenju z raznimi oblikami oddaljenosti. Osrednji tematski blok posrečeno zaokrožuje članek zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca, v katerem občuteno popisuje svoje srečevanje z oddaljenimi.

Preostanek številke je vsebinsko izjemno pester. Omenimo spominski zapis Roberta Petkovška, posvečen Milanu Komarju, pred kratkim umrlemu svetovno znanemu slovenskemu filozofu, ki ga je domovina v povojnem obdobju povsem prezrl...