Besede, izrečene v jezi in besu, lahko prizadenejo globoke rane. Na drugi strani pa materine spodbudne besede edine zares peljejo naprej v življenje. Mladostnik v vsej svoji vihravosti in upornosti potrebuje materino spodbudo. Otrok vedno hoče vedeti, ali je zares sprejet. Prepričan hoče biti, da je mati, kljub njegovim napakam, zanj vedno pribežališče in kraj varnosti, sočutja ter najglobljega razumevanja. Materine besede sprejemanja in sočutja so za mladostniško stisko najpomembnejši izraz ljubezni, ki si je otrok kljub navideznemu zavračanju, včasih uporu in celo grobim besedam, ki jih izreka, najbolj želi. Mater bo s svojo vihravostjo in uporništvom preizkušal. To je eno zadnjih obdobij, ko mora mati zares vzdržati, ko mora vedeti, da so vsi izzivi en sam klic na pomoč in iskanje najlepših in najnežnejših čutenj.

Ko otrok odide od doma, želi, da ga mati podpre. Da ga zna in zmore spremljati, spodbujati, mu stati ob strani in podpirati. Tudi če ga ne more podpirati v nje...