Zadetek v polno

Katoličani smo doživljali ideološki apartheid, za katerega sem upal, da se bo nehal z odpravo zatiralskega komunističnega režima. Toda miselni in vedenjski vzorci, s katerimi je ta režim indoktriniral svoje vernike, so preživeli v njihovih glavah in srcih do danes. V novi državi so mi dali verniki totalitarizma hitro vedeti – sicer z novimi sredstvi in načini – da sem kot katoličan bil in ostal zgolj nevreden škodljivec. To so počeli v imenu svobode. Kakšen paradoks! Gospodarji iz prejšnjega režima so se oklicali za svobodobrane in prek navideznih transformacij ostali tisto, kar so vedno bili: gospodarji. S svobodobransko čvekarijo o ogroženosti umetniške, mnenjske in medijske svobode, ki so jo do včeraj teptali, so katoličane, Marijine otroke, razglasili za podgane. Deratizacija še traja. Diskreditacija je (bila) povsod, od vračanja pokradenega imetja do preprečevanja odnosov s Svetim sedežem, od medijskega linča nadškofa Rodeta do kolektivnega ožigosan...