Združeni zbori Lojzeta Bratuža iz Gorice, Hrast iz Doberdoba, F. B. Sedeja iz Števerjana so s priložnostnim simfoničnim orkestrom in solisti pod taktirko Hilarija Lavrenčiča počastili spomin na »goriškega slavčka« ob stoti obletnici njegove smrti. Lepi in blagoglasni, otožno doneči, muzikalno zveneči verzi Gregorčičeve domoljubne ode Soči so v Sattnerjevi duhovniški duši našli neslutene glasbene odpeve, v ponedeljkovi izvedbi pa polnost slovenskega sporočila na meji dveh svetov, njunih kultur in muzikalnosti jezikov. Zamisel ode sega v Gregorčičeva dijaška leta, v veličastne verze pa jo je prelil šestnajst let pozneje.

Reka v gorskem in ravninskem svetu mu je postala simbol lepote in zdravja, spomin na rodne kraje in ljudi ter podoba narodne ogroženosti. V preroški viziji je upodobil strahote krvavih soških bojev s srditostjo maščevalne groze. Oda Soči je ugajala celo Mahniču, češ da zna pesnik »tako mojstrsko vplesti občutek in mrzlo Sočo ogreti z najblažjo ljubezn...