Velikonočno oznanilo, da je Bog Oče obudil od mrtvih svojega učlovečenega Sina Jezusa Kristusa, je krščanski odgovor na večno vprašanje vsega smisla človekovega življenja in obstanka stvarstva sploh ter edinstveno razodetje glede enega izmed temeljnih bivanjskih vprašanj človeštva o življenju po smrti. Seveda vsa verstva odgovarjajo na to isto vprašanje odrešenja, vsako ima svojo vizijo in svojo pot. Krščansko oznanilo je izvirno prav v tem, da je vstajenje božji poseg, večno življenje pa božji dar, v nobenem primeru ne sad človekovega prizadevanja. Jezus se je kot človek v smrti na križu v ljubezni povsem izročil v Očetove roke, Oče pa ga je obudil od mrtvih kot odgovor na njegovo brezpogojno podaritev. Tako je prvič neka človeška narava, v tem primeru seveda Jezusova, izšla iz območja padlega stanja in dosegla končni cilj, bivanje pri Bogu. Tako je Jezus Kristus kot človek, obujen od mrtvih, postal »vrata« k Očetu; samo po njem se namreč pride »domov«.


Tretji dan<...>