Včasih je res težko razumeti svet. Kot da je vse postavljeno na glavo. Ideal je dolgo živeti, ostati zdrav do konca, vse imeti, ne biti za nič prikrajšan … Kdo bi ob tem mislil še na kakšne druge vrednote.

O tem sem premišljevala, ko mi je znanka pripovedovala o gospe, ki jo je poiskala, da bi ji kako pomagala. Podira se ji zakon, potem ko sta z možem leta in leta preživela po sodobnih načelih, po katerih človek ne sme biti za nič prikrajšan in sta se tudi za edinega otroka nerada odločila že starejša. Takole je zaključila moja znanka: »To so ljudje z drugega planeta, ki jim jaz ne znam svetovati tako, da bi ustrezalo njihovim merilom. Moj mož je stvar dobro označil: ‘Ker ne smejo biti za nič prikrajšani, so nazadnje prikrajšani za vse.’«

Res, kot da gre za srečevanje dveh popolnoma različnih svetov. Težava je v tem, da so ljudje zelo malo pripravljeni sami razmišljati o življenju, o tem, za kaj je vredno žive...