Zelena barva se nam v poletnih dneh zdi v naravi povsem običajna in je še opazimo ne. V zimskem mrtvilu pa nam zeleno perje kot grlica velikega ptiča še kako razveseli oči. Pivka (Picus canus) bo v tem času rada obiskala loj, ki ga bomo obesili na vejo v sadovnjaku. Konec februarja pričneta hrano skupaj obiskovati oba, samec in samica, do tega časa pa sta si pri hrani tekmeca in se ne prenašata dobro. Ta vrsta žolne tudi sicer obiskuje visokodebelne sadovnjake, podobno življenjsko okolje, ki ga sicer poseljuje. Njen dom je presvetljen listnat gozd z jasami, živi pa tudi v osamljenih gozdičkih v kulturni pokrajini. Prednost daje starim drevesnim sestojem. Celo v mestni park jo lahko zanese, zlasti pozimi, ko ni toliko vezana na svoje območje. V tem času živi tiho in neopazno, februarja meseca pa se par med seboj že tiho in melodično sporazumeva. Vrhunec oglašanja doseže pivka v gnezditvenem času. Takrat njeno oglašanje, značilni piv-piv odmeva iz gozda od zore do mraka. Ravno...