Jezusu se je gobavec »zasmilil … iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: 'Hočem, bodi očiščen!'« (Mr 1, 41). Tako beremo v današnjem evangeliju. Zdi se mi, da je v tem stavku vsaka beseda pomenljiva. Jezusu se je gobavec najprej zasmilil. Sočustvoval je z njim. Spet se, kot že nekajkrat v evangeliju, srečamo s podobo Boga, ki čuti s človeško slabostjo in bolečino. Jezus se gobavca dotakne, kar je nezaslišano. Tretja Mojzesova knjiga, iz nje je današnje prvo berilo, opisuje, kako naj bo gobavec osamljen od drugih ljudi: »Vse dni, dokler je bolan, naj biva ločeno« (3 Mz 13. 46). Gobavec je moral biti izločen iz družbe, kaj šele, da bi se ga kdo dotaknil! Za Izraelce in za ves Bližnji vzhod je bila gobavost nekakšen simbol, na katerega so bili vezani tabuji in najrazličnejši predsodki. Gobavost je nekakšna prispodoba za izrinjenost iz družbe.

Ko se Kristus dotakne gobavca, pokaže, da se v primerih, ko gre za sporočilo odrešenja, ne meni za navade in...