Razprave o velikosti ali majhnosti cerkvenega premoženja so postale svojevrstna medijska zvezda stalnica, pri čemer pa prevladujejo tiste interpretacije tega vprašanja, ki v Cerkvi vidijo bodisi sebično veleposestnico (npr. ob vnovičnih razpravah glede zakona o lovu, kar zadeva predvsem ljubljansko nadškofijo) ali pa zgolj dobičkarski logiki zapriseženo podjetje (spomnimo na komentarje ob cerkveni prevzemni ponudbi za holding Zvon Ena v Mariboru). Toda tak vtis je napačen.

Seveda se lahko – ali se celo moramo vprašati – zakaj je do takega prevladujočega vtisa sploh prišlo. Razlogov je več, med njimi pa je, sicer ne na prvem mestu, tudi tisti, da je Cerkev sama v javnosti preveč zadržana pri preglednem predstavljanju razpoložljivih gospodarskih temeljev, brez katerih si ni mogoče predstavljati učinkovitega pastoralnega delovanja. Zato je treba pozdraviti odločitev Združenja krščanskih poslovnežev, da kot sogovornika na eno izmed rednih...