Po svoji pogostnosti sledi lesni sovi, ki je ljudem na splošno tudi bolj poznana. Slika nam zgovorno razkriva izvor njenega imena, dobro vidne pa so tudi živo oranžne oči ter značilna barva perja, ki se zelo prilega barvi drevesnega lubja. Ušesna čopka sta gibljiva in ju lahko položi po glavi.

Pozimi male uharice oblikujejo manjše jate, ki se lahko zadržujejo na enem kraju tudi po nekaj tednov. Običajno si za dnevno počivališče izberejo smreko ali kak drug iglavec, tako kot tale na sliki. Sodi k manjši jati, ki se te dni zadržuje na smreki na vrtu stanovanjske hiše na Škofljici pri Ljubljani. Ker jih ljudje pustijo pri miru, niso posebno plahe, zato mi ni bilo težko uloviti v objektiv prijateljice noči, junakinje današnjega prispevka. V zimskem času so njena glavna hrana tudi manjši ptiči, sicer pa je mala uharica mojstrica v lovu na miši in travniške ter poljske voluharice, katere ubija z ostrimi kremplji. Zelo dobro sliši, zato uspešno lovi glodavce, skrite v gosti travi...