Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kulturni moralizem

Brane Senegačnik
Za vas piše:
Brane Senegačnik
Objava: 04. 02. 2006 / 23:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2009 / 06:30

Kulturni moralizem

Eden od lokalnih gurujev sodobnih umetniških praks je pred kratkim v intervjuju za Delo izjavil nekaj približno takega, kot da sodobni umetniki ne smejo krščanarsko nastavljati drugega lica družbi (ki jih, to se razume samo po sebi, zatira), ampak jo morajo preprosto prisiliti, da jim omogoči umetniško delovanje.

Pomen tega delovanja je kajpada spet samoumeven in seveda bi se mu zdelo prebanalno o njem izgubljati besede. Njegova govorica je značilen izraz tiste črno-bele miselnosti, ki uvršča na senčno plat zgodovine vse tradicionalne oblike umetnosti, vse nove načine domnevne ustvarjalnosti pa nesramežljivo, nereflektirano in tudi neinteligentno povzdiguje v nekakšen absurden ritual z imenom sodobne umetnosti. Tako nam postreže s šolskim primerom moralizma nekdo, ki mu ta izraz bržčas sproža želodčne krče.Iz ust Jožeta P. Damjana smo lahko slišali, da ne vidi razlike med delom slovenskega pisatelja in proizvajalca(!) avtomobilov. Takšna ekonomistična pamet meri svet v okvirih svoje logike, ki se ne meni ne za zgodovino ne za kulturo, kaj šele za bolj kompleksne sfere duha.

V imenu moralistične uravnilovke uveljavlja svojo pravičnost, ki ji je globlji pomen stvari in pojavov v najboljšem primeru humanistično klobasanje, še rajši pa koristolovsko zamegljevanje. Moralizem v najvišjih...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh