Nisem človek za razprodaje. Poleg tega, da me je že tako ali tako težko spraviti v trgovino (izjema so prodajalne igrač in knjigarne), mi predvsem ne gre v glavo, kako da se mi stvari, ki so mi bile še včeraj nedostopne, zdaj ponujajo tako rekoč zastonj. In če je cena danes taka, zakaj ni bila že včeraj? Mar predrago plačujem blago, ki ni vredno te cene? Ali pa me nekdo …?! In sploh: ni mi do črednega prerivanja v trgovskih hlevih, kjer se še enkrat več izkaže, da smo ljudje ovce. (O tem sem enkrat že pisal in bil deležen ostrih protestov ovc in groženj, naj jih nikar več ne primerjam z ljudmi.)

Pa kaj imajo trgovine opraviti z evangelijem? Žal, še vse preveč: saj smo kristjani v svoji oznanjevalni vnemi še najbolj podobni trgovcem, ki svoje blago razglašajo za najboljše in najcenejše oziroma najboljše za to ceno, in ki nas za nakupe nagrajujejo in nas h kupovanju mamijo z nagradnimi igrami in žrebanji. Naše »blago« ima vendar trajno vrednost in ceno, ki ne more, ki ne sme...