Pred nami je božič, dan božjega sočutja z nami. To je dan, ko se je Bog sklonil k nam in postal v vsej polnosti naš brat. Postal je sočuten z vsemi našimi čutenji, z našim veseljem, srečo, zlasti pa z vsemi našimi bolečinami, ker jih v vsem razume, saj jih je v vsem okusil. Zato je mogoče k njemu tudi moliti, in sicer v vseh naših bolečinah.

Božič je praznik, ko je Bog v polnosti posvetil naše telo, ker si je privzel človeško telo. Pretrpel je vse. Pozna telesno bolečino, telesno trpljenje v brezupu, človeški strah in dvom, vsa občutja, ko se poslavljamo s tega sveta.


Foto: Karmen Smodiš

Pozna tudi bolečine sramu in gnusa, ko je bilo naše telo osramočeno, oblateno in obdano z gnusom in ga je zato mogoče prositi za očiščenje bolečih spominov, s katerimi smo večkrat globoko zasvojeni.

Božič je tedaj, ko se mati notranje pomiri, ko najde in zmore pokazati najžlahtnejša čustva hrepenenja in ljubezni t...