Božič je praznovanje rojstva – čas duše in čas srca, čas otroških radosti in čas družinske topline, čas pesmi in čas krščanske zbranosti. V brezmejno vesolje se pne mavrica veselja in ljubezni do življenja, ki jo pesnik Tone Pavček že šest desetletij v vezani in nevezani besedi spleta slovenskemu človeku. Njegova pesem je kot »ptica, ki leti soncu v objem«, je kot »drobec raja, praznik stvari in neodraslih otrok«, je kot psalmistova hvalnica Božjemu stvarstvu v njegovem nenehnem presnavljanju, prerajanju, vedno novem rojstvu.


Ta čudež rojstva! Rojstvo, ki je čudež tistega, čemur pravimo življenje, je vseobvladujoči motiv Pavčkove poezije in njegove ritmizirane proze. »Ta čudež rojstva me je zmeraj napolnjeval z neko milino in nekim strašnim zanosom; to je tisto, kar človeka žene.« Blagruje nosečnice, ki jih srečuje...