Foto: K. H.

V kroniki ljubljanskega jezuitskega kolegija je za božič 1644 ohranjen zapis: »Letos so bile ob božičnih praznikih narejene in postavljene na ogled jaslice, ki predstavljajo božične skrivnosti. Zasnoval in izdelal jih je jezuitski brat Kilijan Hampl.« Kipi so bili »dva vatla« (več kot en meter) visoki in oblečeni, stroške zanje so krile pobožne ljubljanske gospe. Jaslice br. Hampla v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani so bile prve in skoraj stoletje edine cerkvene jaslice pri nas (naslednji zapis o jaslicah v cerkvah najdemo šele stoletje pozneje iz kronike ljutomerske župnije). Po 362 letih pa bi na Slovenskem težko našli župnijsko cerkev, kjer ne bi ob božiču imeli jaslic – ponekod postavijo le simbolično hlevček s kipi Svete družine, spet drugod pa ustvarijo prave umetnine, ki so sad večmesečnih priprav. Jaslice so v mnogih župnijah »projekt«, pri katerem sodelujejo vse generacije. Otroci – največkrat so to veroučenci...