Kako všeč nam je, če napravimo močan vtis in nas imajo ljudje za več, kot smo. Janez Krstnik pa je napravil na ljudi celo tako močan vtis, da so mislili, da je Mesija. Toda ponižni prerok je priznaval, da ni Mesija. Navedel je tri razlike med seboj in njim: 1. da mu celo vezalk ni vreden odvezati, kar je bilo sicer najnižje opravilo sužnjev, 2. da bo Jezusov krst neprimerljivo višje vrste kot njegov: v njem bo krščenec prejel Svetega Duha; in 3. v njem bo ob koncu sveta izvršena božja sodba kot »krst z ognjem« (Apd 19,17).

Janez Krstnik je dosegal to, za kar mu je šlo: ljudi je vznemiril, da so razmislili o sebi in spoznali, da ima prerok prav. Kesali so se in prejemali krst. Janez od njih zahteva konkretna dejanja, moralna ravnanja, moralno družbeno držo: to, kar imajo, naj delijo z ubogimi, s tistimi, ki trpijo stisko. Uveljavljajo naj pravičnost v poklicnem in političnem življenju. Negovati je treba človekove pravice in osebno dostojanstvo. Preprečevati je treba zlorabl...