Čeprav so partija, policija in tajne službe skrbno nadzorovale vsa področja javnega življenja v nekdanji Sovjetski zvezi, niso mogle povsem zatreti oporečništva. Med najvidnejšimi kritiki totalitarizma je bil jedrski fizik Andrej Saharov, ki se je rodil leta 1921 v Moskvi. V prvih letih po drugi svetovni vojni je doktoriral na Inštitutu Lebedeva in postal član skupine, ki je pod vodstvom fizika Igorja Jevgenjeviča Tamma razvijala vodikovo bombo. V tem času je živel v skritih raziskovalnih središčih in imel kot pomemben strokovnjak vrsto privilegijev, vendar ga to ni uspavalo. Poleg fizikalnih problemov ga je čedalje močneje vznemirjala usoda sveta, zato se je zavzel za otoplitev odnosov med Vzhodom in Zahodom. Leta 1970 je s somišljeniki ustanovil Komite za človekove pravice, ki je opozarjal na nepravilnosti v državi. Pet let pozneje je dobil Nobelovo nagrado za mir, vendar je ni mogel prevzeti, saj mu niso dovolili odpotovati v Oslo. Oblastnikom je šlo njegovo delovanje pošteno na...