Neki moj pokojni kolega je bil navdušen plesalec v eni študentskih folklornih skupin. Doma je bil iz Bele krajine in je imel ples očitno že v genih. Ne vem, ali je bil dober ali ne, ker se na folkloro ne razumem. Vem le, da kljub dolgoletni vadbi ni nikoli plesal v prvi kvalitetni skupini. Med plesom je namreč tako poskakoval, od tu vzdevek »gumica«, da je kvaril vtis skupine. Pridno je hodil na vaje, pomagal pri organizaciji, glavni plesalci pa so bili drugi. Ni se bil sposoben vklopiti in umetniški vodja ga ni mogel pridružiti.

S krajšimi ali daljšimi prekinitvami že prek petdeset let pojem pri pevskih zborih. Spominjam se, da je bilo vse zborovodje vedno strah pevcev, ki se niso znali vključiti v skupino in so hoteli »vžigati« po svoje. Pevski talent ni vse.

Te dni smo spremljali boj nekega že bivšega ministra proti pravici predsednika vlade, da ga zamenja. Ima vso pravico, da se smatra za nezamenljivega, tudi stranka ga lahko v tem podpira, toda glavno besedo v...