»Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor tisti, ki ima oblast, in ne kakor pismouki« (Mk 1,21)

Občudujem slikarja Rembrandta, ki je znal slikati Jezusa v najrazličnejših prizorih, pri tem pa poudariti duhovno vsebino dogodka. Igra z lučjo mu je omogočila, da je dal vsebinske poudarke posameznim dogodkom. Kako je Rembrandt mogel prodreti tako globoko v skrivnost Jezusove osebe in njegovega dela? Ne moremo si drugače razlagati, kot da je Jezusa nosil v sebi, globoko v svojem duhu in da je bil njegov stalni notranji sogovornik. Le tako je slikar mogel priti do tako pronicljive, izvirne umetniške intuicije.

Slika, podoba spet prihaja v ospredje. Ne le zaradi današnjih vsenavzočih, »s podobami« vsiljivih medijev, ki s sliko manipulirajo naša hotenja in s tem strežejo tržnim daj-dam mehanizmom. Preobrat se je zgodil tudi v kulturi, posledično seveda tudi na področju religije. Če je bilo geslo humanizma, protestantizma in začetka moderne: »za...