V času od 24. oktobra do 3. novembra 1941 so Nemci izgnali 95 odstotkov prebivalcev krškega in brežiškega okraja, skupno 63.000 ljudi; 17.000 se jih je pred izgonom umaknilo. Njihovo premično in nepremično premoženje je bilo zaplenjeno v dobro Družbe za utrjevanje nemštva (DAG). Na njihove domove so naselili kočevske Nemce in Nemce iz Besarabije in Dobrudže.

Nacisti so že pred okupacijo Slovenije izdelali načrt za priključitev velikega dela slovenskega ozemlja v okvire nemškega rajha. Po tem načrtu je bil predviden izgon tretjine slovenskega prebivalstva iz zasedene Štajerske in Gorenjske, to je od 220 do 260 tisoč ljudi. Predvidevali so izgon slovenskih izobražencev (učiteljev, duhovnikov), ki so bili nosilci narodne zavesti. Izgnati so nameravali vse tiste, ki so se na Štajersko in Gorenjsko naselili po letu 1914 (to so bili predvsem Primorci). Ista usoda je čakala vaško prebivalstvo, ki bi kazalo sovražnost do Nemcev, in tiste, pri katerih bi »odkrili« primesi tuje krvi...