Ko me je pred nekaj leti trgovka prvič ogovorila s svojim uslužnim »Bi še kaj, gospa?«, sem se nerodno prestopila in zamomljala nekaj kot: »Ah, saj še nisem tako stara, no. Kar gospodična.« Ravno sem končala faks. Po glavi so mi vrele misli, kako in kaj v prihodnje. Sklenilo se je neko poglavje in sprva se je bilo kar težko soočiti s tem, da je tisti utečeni, predvideni študentski vsakdanjik, ki sem ga izkušala šest let, za mano. Kot da bi nekaj izgubila. Postala drug človek. Prestopila tisto magično mejo v odrasli svet. In zdaj na to opominja še trgovka …

Telesno odraščanje, hormonski viharji in iskanje lastne identitete je bilo že davno za nami v najstniških letih. Še vedno pa smo bili nekje vmes – med sproščenim, včasih samosvojim raziskovanjem življenja in resnostjo vsakdanje delovne rutine. Kljub priložnostnim delom prek študentskega servisa in sprejemanju odgovornosti zase se je zdelo vse bolj lahkotno. Poleg študija smo obiskovali različna srečanja, de...