»Priča smo pravi poplavi ljubezni. Večina popevk govori o ljubezni. Poljudna publicistika govori o ljubezni kot o cilju življenja. New age je poln ljubezni. Levi aktivisti ljubijo drugačne in tako učijo tudi druge. V imenu ljubezni se dogajajo shodi homoseksualcev in raverjev. In če bi merili količino govora o ljubezni, bi brez dvoma lahko razglasili, da smo končno uresničili t. i. civilizacijo ljubezni, utopijo, po kateri hrepenimo tisočletja.« Tako je svoje predavanje o »pop ljubezni« – ljubezni v okvirih množične kulture – 21. novembra na Nikodemovih večerih v Ljubljani začel p. mag. Branko Cestnik. Nadaljeval je z nekoliko drugačno podobo: »Vendar še nikoli ni bilo toliko razbitih družin, toliko anksioznih stanj, nikoli take silne potrebe po omami kot danes. Očitno količina ne zagotavlja kakovosti. Zdi se celo, da ne vemo več, kaj je ljubezen.« Razlika med tem, kar razglašamo, in tem, kar živimo, je p. Cestnika pripeljala do kritične obdelave »pop ljubezni«. Na tem mestu...