Ali je res vse tako trdno, kakor izgleda: vse na svojih trdnih tirnicah in mestih – sonce, luna, ozvezdja, oceani, gorovja, mesta …? Na videz se zdi, da je tako. Vendar sem in tja kak potres in kak cunami opozori vse človeštvo, kako negotova je navidezna trdnost tega sveta. Kar naenkrat se kje začne vse rušiti. Tedaj bolj intenzivno pomislimo, ali se ne bo tako ali še strašneje nekoč razrušil ves svet: zemlja, vesolje? Za tako možnost je vedela že apokaliptika (napovedovanje konca sveta) v Stari zavezi. Evangeljsko oznanilo Nove zaveze pa razločno pokaže, da gre nezadržni proces zgodovine vesolja in človeštva v to smer. V grozo uničenja? Groza pred uničenjem tik pred koncem sedanjega sveta se prelije v ogenj sreče osebnega in skupnega združenja s Kristusom. Vse bo zgorelo, le ljubezen bo ostala. Pričakovanje tega ustvarja napetost, ki močno priteguje pozornost prvih kristjanov pa tudi vseh kasnejših generacij. Groza pred uničenjem nas prebudi. Neverne in šibke v veri popade obup, dr...