»Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbi …« (Lk 21,34)


Preden športniki odpotujejo na kako veliko in pomembno tekmovanje, recimo svetovno prvenstvo ali olimpijske igre, skličejo tiskovno konferenco, katere osnovni namen je predstaviti nove reprezentančne drese. Vendar se vedno najde kak novinar, ki trenerje in športnike povpraša še (o, kako bistroumno in izvirno): Kaj pričakujejo od, recimo, olimpijskih iger?! In nato sledijo (o, kako bistroumni in izvirni) odgovori. Navajam: V skladu s sedanjo formo upamo na najboljše … Dali bomo vse od sebe … Borili se bomo do konca … Pričakujemo lahko zmago … Pustili bomo srce na igrišču … Kar bo, pa bo …

In ko tekmovanje mine ter se ekipe vrnejo ovenčane z medaljami ali pa sklonjenih glav, jim (o, bistroumni in izvirni) novinar znova pomoli mikrofon pred nos: Kakšni so vaši občutki?! Znova navajam: Ne vem, kaj je šlo narobe … Ni šlo po naših pričakovanj...