Svoj čas jo je iz gmote razbeljenega gradiva oblikoval njen stvaritelj. To je bil njen prvi dan.

Pred nekaj tedni je prejela mikavno obleko in pokrivalo in bila napolnjena s sladko-mamljivo alkoholno pijačo. Bila je ena izmed več tisočih. To je bil njen drugi dan.

Potem je morala v svet. Prevzemal jo je nemir in pričakovanje. Svojo pot je končala v prodajalni, kjer naj bi čakala na svoj »trenutek slave«. Tako je minil njen tretji dan.

Nekega petkovega popoldneva jo je pograbila roka mladostnika ali odraslega. Z mnogimi drugimi pijačami je potovala na nabrežje Ljubljanice ali v podhod. Končno je tudi zanjo prišlo težko pričakovano »doživetje«: prepustila se je vrvenju in utripu noči … do konca! Potovala je iz rok v roke, iz ust na druga usta. Njena sladka omamna vsebina je bila to noč uteha za grla mladih. Govorila si je skupaj z drugimi: »Ja, zdaj smo mladi, zdaj se je treba znoreti!« Ob vsem »dogajanju« je utrpela raztrganje svojega...