»Moje kraljestvo ni od tega sveta« (Jn 18, 36).

Na praznik Kristusa, kralja vesoljstva, ki ga Cerkev obhaja na zadnjo nedeljo v liturgičnem letu, bi morda kdo pričakoval veličastne besede o dostojanstvu Božjega Sina, o njegovi izbranosti. Pa glejte, Cerkev nam prav na ta praznik predstavi Jezusa v osami. Obsojen je in umira na križu. Pred Pilatom reče: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« Ob pogledu na ljudi s križa pa izrazi svojevrstno in vse prej kot prilagojeno prošnjo: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!«

Božji pogled s križa je razumevanje in odpuščanje. S križa ne sika sovraštvo, se ne razliva užaljenost in občutek frustracije, kar bi bilo človeško gledano najbolj naravno. S križa sije sonce dobrote in ljubezni, neuničljiv Božji optimizem, ki nagovarja vsakega človeka, ki se zapiše iskanju resnice in svoje življenje vzame zares. Pod križem so predstavniki ljudstva, oblastniki, vojaki in dva obsojena razbojnika. Pomislite...