Pred dnevi sem v vasici na obronku Jelovice osuplo strmela v mogočno, deset metrov visoko drevo. Kdo ve, od kdaj ob stari domačiji raste tisa? Le nekoliko manjše drevo sem opazila ob bližnjem potoku. Do sedaj sem »divje« rastoče tise hodila občudovat na Mežaklo.

Ali ste vedeli, da je tisa najstarejša samonikla drevesna vrsta v Evropi? Pojavila se je v zgodnji juri pred 150 milijoni let in se znatno razlikuje od drugih iglavcev. Ima izrazito zeleno barvo, gosto rast, dolgo življenjsko dobo, od vseh iglavcev najbolje prenaša senco. Podobno kot bršljan zdrži že pri sedmih odstotkih normalne osvetlitve. Igličasti listi tise živijo šest do deset let, kar je najdlje pri naših iglavcih. Ta lastnost je razlog, da je tisa poleg pušpana najbolj primerna za obrezovanje. Pa še nekaj si je vredno zapomniti. Tisa je edini iglavec, ki ima speča očesa in zato po močnem posegu odžene iz starega lesa.

Les tise je brez smole in zelo trpežen. Kmalu so ugotovili, da je izjemno primere...