Pred dnevi sem v zapor prinesel list papirja, ki je bil zataknjen za vetrobransko steklo avtomobila. Obsojencem, ki so prihajali na pogovor, sem prebiral vsebino, ki se je glasila nekako takole: »Približuje se konec časov. Če ne boste pripravljeni, boste pogubljeni …« Človek se kar zdrzne. Vem, da je v ozadju nastanka takšnega sporočila ena izmed nadebudnih verskih skupin, ki ne pripadajo katoliški Cerkvi. Kar je bilo zame zanimivo ob prebiranju in razmišljanju zapisanih vrstic, je bil komentar enega od obsojencev: »Ne da živimo v poslednjih dnevih, ampak v poslednjih sekundah.« V tem odgovoru sem se zgolj nasmehnil, toda ko razmišljam ob današnjem evangeliju, mi ta stavek znova prihaja na misel. Ne želim napovedovati konca sveta. Niti ne želim pisati o stiskah in zamaknjenosti, ki jo bomo deležni ob dogodkih poslednjih dni.

Vprašanje, ki mi pride na misel ob Jezusovih napovedi: »Ali kristjani sploh živimo v zavesti, da se lahko to zgodi vsak trenutek?«

Občutek im...