Ljubljana, 21. februarja. Brez pompa, le s popoldansko malico, katere so se udeležili člani upravnega odbora Pokojninskega zavoda in pa zastopniki vseh glavnih ljubljanskih listov, je bila danes otvorjena luksuzno urejena kavarna na nebotičniku in s to otvoritvijo je bil otvorjen tudi ves nebotičnik, je leta 1933 poročal časnik Slovenec. Ljubljana je dobila eno izmed najvišjih stavb v Evropi, ponos pa je bil še večji, ker so jo zgradili slovenski delavci in obrtniki. Ti so opravili večino gradbenih del in tudi uporabljeni material je bil večinoma narejen doma.

Pokojninski zavod je na vogalu današnje Slovenske ceste in Štefanove ulice sprva nameraval zgraditi večjo stanovanjsko hišo. Odločitev o gradnji nebotičnika so sprejeli šele na pobudo arhitekta Jožeta Plečnika, ki je zagovarjal racionalnejšo izrabo zemljišča v mestnem središču. Nebotičnik s sosednjimi objekti je postavila Ljubljanska gradbena družba. Med gradnjo, ki se je začela julija 1930, so porabili 210...