V prihodnjih tednih nas bo nadlegovala skušnjava, da bi planinske čevlje pospravili v omaro in obsedeli doma. Zunaj bodo razsajali vetrovi, planinske poti bodo razmočene in zametene, mraz bo rezal do kosti, dnevi bodo kratki in polni sivine. Toda človek ni ustvarjen za zimsko spanje, saj kaj hitro postane slabe volje, nergav in sam sebi odveč. Učinkovito zdravilo zoper takšno razpoloženje je že kratek sprehod, da o daljšem izletu ne izgubljamo besed.

Nad Vipavsko dolino se na severu dvigajo strma pobočja Trnovskega gozda, ki se slabih tisoč metrov nad morjem prelomijo v obsežen planotast svet. Po tem slikovitem in dobro prevetrenem robu pelje Slovenska planinska pot. Celoten odsek med Predmejo in Colom je za kratke pozne jesenske dni predolg, še posebej, če se radi ustavljamo in radovedno raziskujemo okolico. Izlet do Kovka, ki ga lahko seveda podaljšamo, kolikor nam poželi srce, pa je ravno pravšnji, da se zjutraj pošteno naspim...