»Milijardokrat bolj živi od nas«
»Milijardokrat bolj živi od nas«
Če je v slovenski povojni laični, se pravi nekrščanski kulturi, prišlo do kakšne duhovne pobude, ki ji je treba priznati humanistično in civilizacijsko težo, potem se je to zgodilo s klicem po spoštovanju mrtvih, da ne rečemo kar po kultu mrtvih. Seveda je bila v ozadju te pobude zavest o strahotah, ki jih je po svoji zmagi zagrešila Komunistična partija z množičnim pomorom svojih nasprotnikov. S tistim klicem je šlo za plemenito dejanje civilizacijske osveščenosti nasproti podvigu stalinskega barbarstva.
Vse daje domnevati, da klic ni prišel od ljudi, ki bi verjeli v posmrtno življenje. Prišel je torej od ljudi, za katere mrtvi dejansko ne obstajajo več. Kar zanje ostaja, je spomin nanje. Zato lahko rečemo, da je bil bolj klic po spoštovanju spomina na mrtve kakor samih mrtvih.
V tem je razlika s krščanskim stališčem. Pri kristjanih ne gre toliko za spomin na mrtve, kolikor za mrtve same. Za kristjana je smrt prehod, zanj (kakor za Juda...
Vse daje domnevati, da klic ni prišel od ljudi, ki bi verjeli v posmrtno življenje. Prišel je torej od ljudi, za katere mrtvi dejansko ne obstajajo več. Kar zanje ostaja, je spomin nanje. Zato lahko rečemo, da je bil bolj klic po spoštovanju spomina na mrtve kakor samih mrtvih.
V tem je razlika s krščanskim stališčem. Pri kristjanih ne gre toliko za spomin na mrtve, kolikor za mrtve same. Za kristjana je smrt prehod, zanj (kakor za Juda...