Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Plašč kot znamenje brezpogojne podaritve

Božo Rustja
Za vas piše:
Božo Rustja
Objava: 28. 10. 2006 / 22:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.07.2010 / 09:17

Plašč kot znamenje brezpogojne podaritve

Treba je vztrajati v redni molitvi in obisku maše, saj bo duhovna suša prešla in spet bomo okusili blagodejnost Gospodove bližine

Družboslovci danes govorijo o delni pripadnosti. Ljudje nikomur ne pripadajo več celostno in imajo zato več identitet. To se opaža tudi v verskem življenju. Uradno so člani Cerkve, a ne sprejemajo v vsem tega, kar uči, in se še manj držijo vseh njenih predpisov. Podobno se kaže v različnih novodobskih gibanjih, ki vzamejo iz različnih tradicij tisto, kar jim prija in sestavijo neko novo celoto všečnih stvari.

Evangelij o slepem Bartimaju pa je pripoved o poklicanosti nekoga, ki se popolnoma odloči za Boga. Ne gre samo za poročilo o ozdravljenju slepote, ampak za primer popolne odločitve za Kristusa. Bartimaj je sedel kraj pota in klical: »Jezus, sin Davidov, usmili se me!« (Mr 10,46). Prav ta vzklik je postal priljubljena ponavljalna molitev (Jezusova molitev), znana zlasti v vzhodni duhovnosti. V Jezusu je videl pričakovanega Mesija. Mnogi so ga mirili, »naj umolkne« (48), kajti predvidevamo lahko, da je beračevo vpitje motilo ljudi. Velikokrat v življ...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh