Slovenska imena mesecev lepo povzemajo dogajanje v naravi. Malega travna (aprila) rastje komaj pogleda iz tal, rožnika (junija) je vse v cvetju, listopada (novembra) krošnje izgubijo zadnje liste, vinotok (oktober) pa je zaznamovan z vinsko trto. Čeprav ima vsak letni čas svoje čare, bi za sprehod med vinogradi le stežka našli primernejši čas, kot so zadnji tedni pred martinovim. Tedaj oživijo zidanice in hrami, vrste skrivenčenih trsov zažarijo v toplih jesenskih barvah, čez strme bregove pa se razlega enakomerna melodija klopotcev.

Tisti del Slovenskih goric, ki spada v občino Kungota, je ob meji z Avstrijo tipično vinogradniški. Na južnih pobočjih valovitega gričevja se sončijo nasadi trte in jabolk, resnobnejše severne plati so poraščene z gozdovi, po slemenih so raztresene samotne kmetije in viničarske hiše. Svet se brez prestanka dviga in spušča, nekaj malega ravnine je le v ozkih dolinah, ki so jih izdolbli potoki. Razgibano...