Bolniški duhovnik Miro Šlibar je velikokrat deležen vprašanj, kako zmore vse to soočanje s trpljenjem, bolečino, boleznijo, tudi smrtjo. Dan za dnem, že dvaindvajseto leto. In redko se v prostore župnišča bolniške župnije v Ljubljani vrača zgodaj zvečer … Njegov odgovor je preprost: »Ko je ob pol osmih zvečer maša v kapeli Kliničnega centra, jaz vse to izročim na oltar in rečem: ‘Glej, Gospod, ti si večji kot vse to, kar sem jaz danes doživel’.« In ob bolnikih vsak dan bolj spoznava, da je velik tisti, ki zna izročati. Čeprav mu je papež Benedikt XVI. na predlog nadškofa Urana avgusta podelil naziv monsinjor, pa Šlibar sebe imenuje le »duhovni asistent največjega zdravnika« ali pa »most, prek katerega Bog prihaja k bolnikom«. »Če smo v božji svetlobi in prijateljstvu z njim, če smo zazrti v Boga, ki v nas in preko nas sije, potem lahko služimo, imamo lahko radi, lahko delamo,« je njegov odgovor na izzive, ki mu jih prinaša srečevanje z bol...