Ali o smrti sploh kdaj razmišljaš? Se o tem kdaj sprašuješ, pogovarjaš?

•Kakšen je tvoj odnos do lastne smrti? Strah? Radovednost?
•Koliko te je strah smrti bližnjih?
•Kaj te pri smrti najbolj vznemirja? Kaj te najbolj pomirja, tolaži?
•Kakšno vlogo ima pri tvojem odnosu do smrti vera?

To so vprašanja, ki smo jih na forumu mladi.net zastavili mladim. Preberi si njihove odgovore in si poskušaj odgovoriti še sam!


Ana001: Največji paradoks je, da človeku misel na lastno smrt ni toliko tuja in strah vzbujajoča kot misel na smrt najbližjih.


Mravljica: Večkrat sem že razmišljala o egoističnosti tega našega čustvenega pristopa do smrti bližnjih. Oni se namreč po našem verovanju preselijo v Večnost in so srečni. Po vsej logiki bi mogli biti tudi mi zanje srečni, a kljub temu zaradi lastne navezanosti jočemo.


B. K.: Treba je čim bolj izkoristiti svoje življenje, ker nikoli ne veš, koliko ga še imaš, prelaganje...