Na koncu blatnih poti je tudi človek
Na koncu blatnih poti je tudi človek
Misijonska nedelja v ljudeh vzbudi različne občutke. Veselje ljudi, ki z navdušenjem pomagajo našim misijonarjem po vsem svetu. Tu je ponos, da okoli devetdeset slovenskih misijonarjev deluje na vseh koncih sveta in pomaga najbolj pozabljenim in zapuščenim ljudem. Navdušenje, da naši misijonarji zaradi globoke zakoreninjenosti v veri pomagajo ljudem ne samo kot začasni delavci, ampak skupaj z njimi v boju proti revščini, boleznim, nepismenosti in še kaj bi lahko našteli. So pa tudi drugi, ki imajo predsodke, ker premalo poznajo delo misijonarjev. Predsodek, ki bi ga lahko spremenili tudi ob razumevanju misijonskega dela.
Verjetno si marsikdo postavlja vprašanje, zakaj misijoni. Mar je to danes še potrebno? Osebno pa se mi postavlja drugo vprašanje. Kaj danes pritegne človeka, da prisluhne z zanimanjem? Ali so to samo slabi dogodki, vojne, nasilje, nesreča drugega človeka?
»Božja ljubezen do slehernega je v bistvu temelj izkušnje in oznanjevanja evangelija in vsi,...