Prvo avgustovsko soboto sem doživela in po spletu okoliščin preživela anafilaktični šok. Na dvorišču, na poti, ki jo vsak dan prehodim neštetokrat, se je ob grmu bazilike brez pravega razloga vame zakadila osa. Takoj sem tekla v hišo po čebulo in si jo navezala na boleče mesto. A ni bilo tako kot teden poprej, ko me je med čiščenjem suhe rože pičila čebela. Takrat mi je roka hitro otekla, oteklina pa kar ni in ni splahnela. To je bil znak, da se nekaj pripravlja, a kaj, ko ga nepoučena nisem spoznala.

Nekaj minut po piku ose se me je polotila koprivnica. Koža me je strahotno srbela, postajalo je vse huje. Mož mi je hitro prinesel dve tableti antihistaminika, ki lajša alergije. A tudi to ni pomagalo. Ko sem začutila stisko v pljučih, mi je postalo jasno, da položaj postaja resen. K sreči je zdravstveni dom od našega doma oddaljen le nekaj minut, do bolnišnice pa smo z reševalnim vozilom s prižgano sireno prispeli z vrtoglavo hitrostjo. Tako sem bila pravočasno oskrbljena z a...