»Vprašaj, kako je z mano! Tudi jaz sem pogubljen.« Pilad Orestu

Evripid je spisal Oresta kakšno desetletje zatem, ko je na drugem koncu Sredozemlja pismouk Ezra iz babilonskega jetništva vrnjenemu ljudstvu še enkrat razglasil Postavo. Obenem je to isto ljudstvo – ljudstvo Besede – znova gradilo obzidje svetega mesta Jeruzalem. Evripidova beseda pomeni intelektualni vrh grške dramatike, saj se na presenetljivo »moderen« način ukvarja z eksistencialno teologijo in psihologijo. Beseda pa, ki se takrat sliši v Jeruzalemu, pomeni neki drugi vrh, bolj skrivnosten in višji, tako visok, da ga od tu doli z mesenim očesom ne vidimo.

Grško besedo je jeruzalemska spoštovala. Modrostne knjige Stare zaveze kažejo, koliko se je z njo oplemenitila. Jeruzalemske besede pa grška ni sprejela. Huje! Ko so sto let za Ezro in Evripidom Grki zavladali Jeruzalemu, se je čez čas nad ljudstvo Besede zgrnila strahotna tiranija. Naduti helenizem je hotel z mečem razsvetliti menda z...