Da vsaka četrta slovenska družina trpi zaradi alkohola, nam je znano, koliko pa jih trpi zaradi ostalih zasvojenosti, kot so mamila, zasvojenosti s spolnostjo, spolnimi zlorabami, nezvestobami, nasiljem, igralništvom itd., pa si niti ne upamo predstavljati. Še manj se upamo soočiti z dejstvom, da v teh družinah trpijo otroci. Otroci so žrtve, ki zaman kričijo po razrešitvi in odrešitvi. Z nasiljem posledic zasvojenosti se srečujejo že od samega spočetja. Ranjeni so že v času nosečnosti, ko se otrokova duševnost najsiloviteje razvija. V obdobjih pred rojstvom in prva leta po rojstvu je otrok popolnoma ranljiv. V vsem je odvisen od staršev in od njih neposredno sprejema vsa čutenja, ki se porajajo v njih in bližnji okolici.

Dejstvo, da se te travme zasvojenosti, nasilja in zlorabe prenašajo iz generacije v generacijo, je ob vsem še posebej tragično. Lahko celo trdimo, da je prenos teh grozovitih čutenj izjemno zakoreninjen v vsako družino, ki trpi zaradi bolečin, povzročenih...