Človek naj bi se celo življenje učil. Ko se neha učiti, je praktično mrtev. Čudovito mi je bilo poslušati o petinosemdesetletnem gospodu, ki se je po dolgih letih, ne, desetletjih, bivanja v tujini vrnil v domovino. V bistvu je takrat moral začeti čisto na novo, saj je bilo vse popolnoma drugače kot takrat, ko je odhajal od doma. Pa ne samo to. Pri svojih petinosemdesetih letih se je dal poučiti o računalniku, začel je prevajati in uporabljati računalnik. Seveda slišim vsak dan tudi drugačne zgodbe, ko na primer človek pri petdesetih letih izjavi: »Zdaj sem toliko star, da se ne bom ničesar več na novo učil.« Škoda. Ampak ljudje smo res zelo različni. Morda res ne moremo od vseh pričakovati, da bodo v visoki starosti začeli uporabljati računalnik, se pa lahko učimo še mnoge druge, za življenje zelo potrebne stvari.

Za tisto najpomembnejše učenje niso potrebni računalniki, tretja univerza, razni tečaji, udejstvova...